TIGRASTI KOMAR

Po podatkih iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo tigrastega komarja (Aedes albopictus) v Ljubljani prvič našli avgusta 2007, kamor se je verjetno pripeljal kot slepi potnik z avtomobilom iz Primorske. Do danes se je razširil v vse urbane predele mesta in postaja meščanom zelo nadležen ter vpliva na kvaliteto življenja v našega mestu.

Posebnež med živali

Tigrasti komar je posebnež, ki se po načinu življenja zelo razlikuje od naših vrst komarjev. Pika le podnevi, kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Znan je po hitrem širjenju ter lahkem osvajanju umetnih od človeka ustvarjenih bivališč. Za razmnoževanje potrebuje le majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati in se s tem izogne njihovi konkurenci. Poleg tega so te majhne količine stoječe vode premajhne za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so npr. žabji paglavci in plenilske ličinke žuželk. 

Dormantna jajčeca omogočajo širjenje

Tigrasti komar ima tudi dormantna jajčeca, ki so odporna na izsuševanje in nizke temperature. Medtem, ko se njegova običajna jajčeca izležejo v nekaj dneh, dormanta ob pomankanju vode lahko zdržijo do pol leta in se izležejo šele, ko jih zalije voda. Ta posebnost je značilna le za tigraste komarje. S tem jim je omogočeno širjenje s človeškim transportom na velike razdalje. Tigrasti komar je prvič pripotoval v Evropo z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum, v Albanijo leta 1997.

Razvoj v vodi

Tigrasti komar je žuželka s popolno preobrazbo (jajčece, ličinka, buba, odrasla žuželka), ki za svoj razvoj potrebuje vodo. Razvoj od jajčeca do odraslega komarja traja spomladi od 15 do 20 dni, poleti pa se ta čas skrajša na 6 do 8 dni. Samica lahko v življenju odloži od 150 do 250 jajčec v več ciklusih po okrog 40 jajčec, ki so velika 0,5 mm. Za razvoj vsakega ciklusa jajčec samica potrebuje obrok krvi, ki ji zagotovi zadostno količino beljakovin. Odlagajo jih na navpično hrapavo površino centimeter nad vodo ali neposredno na vodno površino. Ko jih zalije voda, se iz jajčec izležejo podolgovate ličinke, ki imajo na zadnjem delu razvite škrge. Če jih vznemirimo, bliskovito plavajo s črvastim zvijanjem. Prehranjujejo se z organskim drobirjem in mikroorganizmi v vodi. Po treh levitvah se zabubijo. Buba je sicer mirujoči stadij, ki lebdi pod vodno površino, če pa je vznemirjena se potopi in plava z zvijanjem. Iz bube se na vodni površini izležejo odrasli tigrasti komarji, ki so značilno črno-belo obarvani in imajo na glavi eno belo progo.

Priljubljena mesta za razmnoževanje

Priljubljena mesta za razmnoževanje tigrastega komarja so:

  • gume, skladiščene na prostem,
  • vaze in druge posode na pokopališčih,
  • razne posode, vedra, zalivalke, cisterne, sodi in stare kadi z vodo, ki jih imajo ljudje (največkrat na vrtovih za zalivanje, tudi za napajanje živali),
  • podstavki za rože,
  • različni predmeti, v katerih se zadržuje voda (npr. voda v sveči za odganjanje komarjev, v odvrženi konzervi itd.),
  • voda, ki se nabere v plastičnih ponjavah,
  • kanalizacijski jaški,
  • zamašeni žlebovi, kjer zastaja voda,
  • amfore in okrasni kamni,
  • nevzdrževani vaški vodnjaki,
  • ribniki itd.

Nadležni piki in prenašalci povzročiteljev nevarnih bolezni

Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebej pri občutljivih ljudeh. So pa tigrasti komarji tudi potrjeni prenašalci povzročiteljev rumene mrzlice, mrzlice denga, čikungunje in v zadnjem času virusa zika. Pri nas povzročiteljev teh bolezni zaenkrat nismo zasledili, zato je tigrasti komar za meščane samo nadležnež, ki zmanjšuje kvaliteto življenja in ovira polno preživljanje prostega časa. 

partner 1
partner 2
partner 3

© 2017 Rokavice gor. Vse pravice pridržane.