DRESNIK

Dresniki 

Dresniki so predstavniki družine dresnovk (Polygonaceae). Kot okrasne rastline so bili v 19. stoletju prinešeni v Evropo iz vzhodne Azije. Gre za velike, 2–5 m visoke, grmom podobne rastline, ki so pravzaprav zelnate trajnice z obsežnim, olesenelim koreninskim sistemom. Prepoznamo jih po debelih, votlih, bambusu podobnih steblih, enostavnih listih s trikotno ali srčasto listno ploskvijo, konec poletja pa tudi po na daleč opaznih socvetjih, sestavljenih iz drobnih belih cvetov. Jeseni nadzemni deli dresnikov propadejo in prezimijo le podzemni deli, iz katerih spomladi ponovno poženejo nadzemni poganjki. 

V Evropo so prinesli 2 vrsti dresnikov: japonski dresnik (Fallopia japonica) in sahalinski dresnik (F. sachalinensis). Nasadili so ju v botanične vrtove, parke in druge večje vrtove. V naravnem okolju v Aziji ti dve vrsti ne bi prišli v stik, v Evropi pa sta se začeli spontano križati in nastal je češki dresnik (Fallopia × bohemica), ki je po lastnostih med obema starševskima vrstama, pri razširjanju pa celo uspešnejši od obeh.

Japonski dresnik (Fallopia japonica)

Domovina japonskega dresnika je Vzhodna Azija. V Evropo so prinesli le ženske rastline, kar pomeni, da se rastline te vrste pri nas ne morejo spolno razmnoževati. Znanstveniki so z genetskimi raziskavami ugotovili, da so vsi japonski dresniki, ki rastejo v Evropi, potomci iste rastline, ki so jo v začetku 19. stoletja prinesli iz Azije.

Japonski dresnik zraste do 2 m visoko, redko lahko tudi nekoliko več. Listi so na otip čvrsti, lahko celo nekoliko usnjati in imajo gladko površino. Oblika listne ploskve je trikotna, listno dno je prisekano. Dolžina listne ploskve navadno ni večja od 15 cm in le nekoliko presega širino. Na spodnji strani listnih ploskev so predvsem na žilah prisotne drobne papile, ki jih lahko opazimo le z lupo z vsaj 20 × povečavo. Cvetovi so enospolni, ženski, kar pomeni, da imajo dobro razvit pestič, s tremi peresastimi brazdami, prašniki pa so zakrneli in ne izdelujejo peloda.

Ker cvetove japonskega dresnika lahko opraši pelod češkega ali sahalinskega dresnika, se jeseni na poganjkih pogosto razvijejo plodovi. So drobni in suhi ter obdani s krilatim ovojem iz posušenega cvetnega odevala. 

Sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis) 

Naravna razširjenost sahalinskega dresnika obsega Severno Japonsko, ruski otok Sahalin in korejski Ullung-do. V Evropo so tudi to vrsto v 19. stoletju prinesli kot okrasno rastlino, in sicer ženske ter dvospolne rastline. Sahalinski dresnik je večji od japonskega, saj zraste tudi do 5 m visoko, listi pa so lahko dolgi tudi do 40 cm. Listne ploskve so tanjše, na otip hrapave in po obliki srčasti. Njihova dolžina je bistveno večja od širine. Na spodnji strani listnih ploskev so predvsem na žilah prisotni štrleči večcelični laski, ki jih opazimo že s prostim očesom. Cvetovi so enospolni (ženski), enaki kot pri japonskem dresniku, ali pa dvospolni, torej taki, ki imajo razvit pestič in prašnike.

Sahalinski dresnik je v Sloveniji najredkejši. Večje sestoje najdemo v okolici Celja, Kočevja, na Planinskem polju, pri Igu ter na planini pod Golico. 

Češki dresnik (Fallopis x bohemica)

Češki dresnik je nastal v Evropi s spontanim križanjem japonskega in sahalinskega dresnika. Razširjen je že po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, kjer pa je bil odkrit šele pred kratkim. Seveda je pri nas prisoten že dolgo, a ga do nedavnega nismo razlikovali od japonskega dresnika. Nedavna raziskava je pokazala, da je v nižinskem delu Slovenije verjetno celo najpogostejši.

Češki dresnik ima lastnosti, ki so vmes med obema starševskima vrstama. Navadno so poganjki daljši od japonskega dresnika in segajo do 3 m visoko. Listi so po obliki srčasti, a nikoli tako veliki kot pri sahalinskem dresniku. Njihova dolžina je precej podobna širini in listi so na otip tanki. Na spodnji strani listnih ploskev so predvsem na žilah prisotni kratki koničasti laski, ki jih lahko opazimo z lupo. Rastlina ima večinoma moške cvetove (razviti so le prašniki, pestiči pa so zakrneli), med njimi pa so posamični dvospolni cvetovi. Če so ti cvetovi oprašeni, se lahko razvijejo v plodove, a na češkem dresniku so ti le posamični, nikoli tako številni kot pri japonskem dresniku.

Češki dresnik je najpogostejši vir peloda, ki opraši cvetove japonskega dresnika in mu omogoči razmnoževanje s semeni.

Avtorica fotografij: Simona Strgulc Krajšek 

© 2018 Rokavice gor. Vse pravice pridržane.